Vsebina nad obliko? Oblika nad vsebino?

Kakor kdaj kakor kje vam vedo povedati modri ljudje.

Oboje je pomembno. Sprašujete se zakaj začenjam to tematiko? Na koncu je pomembno kam v organizacijski strukturi podjetja spada dejavnost logistike, pa čeprav se lahko različno imenuje. Že naš največji pesnik dr. France Prešeren je v enem od njegovih zabavljivih sonetov zapisal, da ni pomembno kako se piše beseda kaša, v kolikor to ne vpliva na njeno kakovost. Prav tako je s poimenovanjem logistične dejavnosti.

Ne me narobe razumeti. Sem goreč pristaš pravilnega poimenovanje dejavnosti v kateri se izvaja premagovanje prostora in časa…. seveda pa je samo pravilno poimenovanje in neustrezna umestitev v organizacijsko strukturo podjetja najslabše kar se lahko zgodi področju logistične dejavnosti…

Moje vprašanje je:

• Zakaj je pravilna umestitev določene dejavnosti v organizacijski strukturi podjetja tako pomembna?

Moj prvi odgovor:

Organizacijska struktura podjetja predstavlja okostje na katerega so pripete vse dejavnosti v podjetju. Oblika človeškega okostja daje zunanjo podobo človeka, okostje medveda daje zunanjo podobo medveda, okostje ribe daje zunanjo podobo ribe… če v okostju ( organizacijski strukturi ) pride do napake oziroma nesorazmerja se zgubi prava podoba organizacije ( bitja) ki sloni na taki strukturi… Lepo povedano pojavijo se neskladne oblike oziroma bitja s posebnimi potrebami…. V kolikor so organizacijske strukture zelo nepravilne tako bitje niti ne zaživi oziroma preživi… tako je tudi z umetnimi organizacijskimi oblikami, ki jih v poslovnem okolju imenujemo podjetja. Znotraj podjetij pa je v strukturi tudi dejavnost logistike…. sledi analogija v razmišljanju in vaš odgovor

100 cm, 110 cm, 120 cm, 99 cm, 118 cm, Za vse te višine vam lahko posredujem bolj ali manj logične, praktično dokazane malokdaj pa strokovno utemeljene razlage…

Najbolj zanimivi pri tem so arhitekti ( načrtovalci oziroma risarji ) skladišč… Vedno navajajo reference, koliko in kakšna skladišča so zrisali… Njihove načrte pa potrdili naročniki…

Iz prakse vemo da v 99,999% naročniki nikoli sami – dobesedno sami – ne uporabljajo ramp, če pa že kdaj, takrat nikoli ne priznajo, da pa mogoče izbrana višina rampe le ni najbolj primerna za vse situacije….

Od tu dalje začnemo razmišljati seveda s predpostavko, da je za učinkovito delo vedno potrebna vrhunska specializacija in standardizacija… Specializacijo pridobimo z izobraževanjem ( tudi z udeležbo na izobraževanjih in delavnicah TES ), standarde pa …… ( to je pa že naslednja tematika, ki jo je dobro poznati) po nekem bolj ali manj določenem ( standardiziranem ) postopku sprejmemo in jih upoštevamo.

VPRAŠANJA:

• Na podlagi katerega znanja in standardov so določene višine razkladalno nakladnih ramp v vaših skladiščih?
• Ali proces nakladanja in razkladanja poteka z izkoriščanjem gravitacije ( pozitiven ali negativen naklon)?
• S kakšnimi metodami in sredstvi prilagajte razlike med višinami vozil in ramp?

Ste se vprašali kakšen je delavnik voznika? Ali se vam dozdeva, da bi tako delo lahko opravljali tudi vi? Seveda lahko, vendar pod določenimi pogoji.

Naročniki in organizatorji prevozov imajo običajno v mislih samo izvedbo storitve prevoza. Omejitveni pogoji izvedbe prevozne storitve so: infrastruktura, transportna sredstva in tovor….. in/ali tudi izvajalci storitev – v našem primeru VOZNIK-i…

Kupec – naročnik je kralj vpijejo vse vprek zagovorniki svobodnega trga…. Seveda če ta lahko plača….bi še kdo dodal….

K sreči je še nekaj drugih pogojev oziroma “omejitev” pri kupovanju kakšni koli storitev, tudi prevoznih…. Tako v povezavi z infrastrukturo, transportnimi sredstvi, tovorom in pogoji za izvajanje prevoza, ki so povezani tudi (oziroma predvsem) z vozniki ( ki jih manjka oziroma jih ni)….

Voznikov ni:

• ker imajo neurejen delovni čas,
• nejasen kraj začetka in kraj končanja dela,
• neustrezno plačilo za izgubljen čas, kadar niso doma…

Ne poznam natančnega odgovora…Se mi pa dozdeva da… Zgodba bi se moral slišati tako: Sedaj investiram v pridobitev vozniškega dovoljenja za kamion in potem pet ali deset let vozim. S prihranki ( ostanki od plače) si z lahkoto kupim stanovanje ali postavim solidno hišo, potem se pa zaposlim kot prodajalec v lokalni trgovini in bom dostojno živel od tekočih prejemkov za svoje delo… In od takrat naprej ni bilo več novic o neskončnih prigrabkih nekaterih čez noč, ki so se bojda znašli in izkoristili nesorazmerja v vrednotenju posameznih vrst dela…

Človek na enkrat lahko dela samo 60 minut na uro….eni v tem času vozijo, eni programirajo, eni prodajajo, eni govorijo, eni čakajo obresti, enim rastejo drevesa, eni imajo lastniška upravičenja, eni imajo….. kaj je tu narobe? Nič! Potem pa sledi obračun donosa na uro…. Tu pa je kar kaj narobe in na tem področju bo potrebno kaj narediti pa bo…

Kakšen komentar?

se nadaljuje enkrat ob eni polni luni